Posvečeno dr. Ljudmili Plesničar Gec EMONA med akvilejo in panonijo between Aquileia and Pannonia Zbrali in uredili / Edited by irena lazar & Bernarda Županek KOPER 2012 VSEBINA / CONTENTS: Irena LAZAR, Bernarda Županek predgovor 9 EMONA IN NJENA DEDIŠČINA / EMONA AND ITS HERITAGE Iris Bekljanov Zidanšek groB 1007 s kongresnega trga v ljuBljani 13 janez dirjeC, tatjana toMaZo ravnik, Mija topliČaneC, Borut toškan ZašČitna arHeološka iZkopavanja na lokaCiji sng opera (ljuBljana) 27 dénes gaBler sigillate galliCHe Meridionali ad eMona e in italia 49 josip korošeC Bronasta posoda iZ eMone o sestavinaH, ki soustvarjajo njeno kakovost 61 vesna pintariČ koCuvan Bronasti kipCi BoŽanstva s peterokrako krono – prispevek k njiHovi raZpoZnavi 77 Bojan djuriĆ tHe eMona Xiii.8 MosaiC FroM tHe late roMan period 89 tina MilaveC a glass laMp WitH Base knoB FroM eMona 97 Marjeta šašel kos dediCations to divinities FroM tHe epigrapHiC ColleCtion in tHe CitY MuseuM oF ljuBljana Milan lovenjak, andrej gaspari nagroBna stela kanCijev iZ eMonske insule Xiii 105 123 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia alenka MiškeC analYsis oF tHe Coin Finds FroM tHe graves in tHe nortHern CeMeterY oF eMona Benjamin štular ZaČetki srednjeveške ljuBljane v luČi arHeološkiH iZkopavanj na MaČkovi uliCi – visokosrednjeveška ljuBljana v luČi najnovejšiH arHeološkiH iZkopavanj 133 143 Mitja guštin riMski Zid eMone. dedišČina antike in doBer priMer aktivnega konservatorstva 157 Bernarda Županek eMona’s Heritage in tHe seCond HalF oF tHe 20tH CenturY: tHe ContriBution Made BY ljudMila plesniČar geC 169 Fedja košir edvard ravnikar in arHeološka dedišČina eMone ana plestenjak dedišČina v priMeŽu politiČniH spletk. priMer draMe na ljuBljanski trŽniCi 183 191 Boris viČiČ Med kladivoM in nakovaloM – pogled konservatorja 205 Božena dirjeC, irena siveC, Bernarda Županek ljudMila plesniČar geC, MuZealka 211 MED AKVILEJO IN PANONIJO / BETWEEN AQUILEIA AND PANNONIA Maria paola laviZZari pedraZZini la Coppa “tipo sarius” di pavia 225 Maurizio Buora una nuova “ragaZZa noriCa” da CaMporosso 235 tina Žerjal keraMiČna lanterna ali »svetleČa Hiška« iZ školariC pri spodnjiH škoFijaH Miha Mlinar, drago svoljšak, verena vidriH perko Beatriče ŽBona trkMan kopalniCo iMa: arHeološke raZiskave in preZentaCija riMske Hiše Z Mosta na soČi jana Horvat skupek keraMike iZ prve poloviCe 1. stoletja iZ navporta 6 245 257 273 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia janka isteniČ, Žiga šMit a raW glass CHunk FroM tHe viCinitY oF nauportus (vrHnika) judita luX, Milan sagadin poskus Časovne uMestitve oBjekta 2 riMske vile rustike pri MošnjaH 301 311 eleni sCHindler kaudelka la CeraMiCa a pareti sottili del MagdalensBerg 1975–1998–2011 323 Irena LAZAR Bogat stenski okras riMske predMestne vile pri Celeji 367 danilo BrešČak, Milan lovenjak riMska nagroBnika iZ štatenBerka in gorenjega karteljevega na dolenjskeM 377 phil Mason soMetHing old, soMetHing neW, soMetHing BorroWed … roManisation and tHe Creation oF identitY in earlY roMan Central and soutH-eastern slovenia 389 iva Curk poetovio v prostoru – nekaj opaŽanj in poskusov 407 polona BitenC, timotej kniFiC poZnoantiČne FiBule v podoBi ptiČev iZ slovenije 429 špela karo Zgodnjekarolinške najdBe s slovenskiH najdišČ 447 slavko CigleneČki spreMenjena podoBa poZnoantiČniH urBaniH središČ – prispevek k transForMaCiji poselitvene slike v jugovZHodnoalpskeM prostoru Matija Črešnar, dimitrij MlekuŽ, gašper rutar lasersko skeniranje površja in kulturna dedišČina – nekaj novosti o višinski poselitvi oB srednji savi Branko MušiČ arHeogeoFiZikalne raZiskave v urBaniH okoljiH – spoZnanja, teŽave in perspektiva 459 479 497 gregor poBeŽin Crudelis aMor … Crudelis tu QuoQue Mater – 515 nekaj poMislekov o Motivu »krute ljuBeZni« v latinski knjiŽevnosti SEZNAM AVTORJEV / LIST OF AUTHORS 525 7 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia špela karo ZgODNJEkArOlINŠkE NAJDbE s slOvENskIh NAJDIŠČ IZvlEČEk Predmeti iz zgodnjekarolinškega obdobja so bili na slovenskih najdiščih odkriti kot naključne najdbe na poznoantičnih višinskih naselbinah, v nižinski naselbini, v posameznih grobovih, rekah in kot del zakladne najdbe. Med njimi prevladujejo drobni predmeti, izdelani iz brona, katerih površina je lahko pozlačena, okrašena z rebri, vrezi ali z reliefnim motivom anglo-karolinškega živalskega sloga. Drobni bronasti predmeti so del vojaške oprave in opreme konja, katerima pripadajo tudi železne sulične osti s krilci ali brez in železno streme. Izjemna najdba na slovenskem ozemlju je srebrni novec iz zgodnjega obdobja vladanja Karla Velikega. Primerjave za predmete zgodnjekarolinškega obdobja na slovenskih najdiščih najdemo na območju frankovskega kraljestva in sosednjih dežel pod njihovo nadvlado. ključne besede: zgodnjekarolinško obdobje, slovenska najdišča, bronasti in železni predmeti, srebrni novec, anglo-karolinška živalska ornamentika, inzularni slog key words: Early Carolingian Period, Slovenian sites, bronze and iron inds, silver coin, AngloCarolingian animal style, insular style 447 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia predmeti iz zgodnjekarolinškega obdobja, tj. iz druge polovice 8. stoletja in z začetka 9. stoletja, so na slovenskih najdiščih razmeroma redki. posamezni predmeti so bili odkriti na tonovcovem gradu nad kobaridom, sv. lambertu pri pristavi nad stično, gradišču pri dunaju, ljubični nad Zbelovsko goro, gradišču nad Bašljem, v reki savinji na območju Celja in na kapucinskem vrtu v kopru (sl. 1). kot del grobnega inventarja so bili najdeni ostroga s pasno garnituro na najdišču gojače – Boršt, pasna spona na gorenji savi in pasna spona na ptujskem gradu, odkrita med najdbami izven grobnih celot. številne so tudi zgodnjekarolinške sulične osti s krilci ali brez iz reke ljubljanice in iz zakladne najdbe v sebenjah pri Zasipu. Zaradi številnosti, speciičnega okolja, v katerem so bile najdene – na različnih lokacijah v reki ljubljanici več kot 30 primerkov – in razvoja oblik, ki se nadaljuje še v poznejše obdobje, si sulične osti zaslužijo posebno obravnavo in so v tem članku le omenjene. drobni predmeti iz zgodnjekarolinškega obdobja so večinoma narejeni iz brona, površina je lahko pozlačena, okrašena z rebri, vrezi ali z reliefnim motivom. Bronast pozlačen jermenski zaključek s tonovcovega gradu je okrašen s stiliziranim živalskim okrasom (sl. 2: 1). pravokotno oblikovan zaključek se na spodnjem delu zaključuje z živalsko glavico, na zgornjem sta zakovici za pritrditev na jermen (Ciglenečki, 1994, 6; Ciglenečki, 2001). podoben jermenski zaključek enake velikosti je bil naključno odkrit na najdišču sipar pri umagu. Zaključek trikotnega jezička ima obliko popka, površina je pozlačena in okrašena z gostim vitičastim prepletom (ujčić, 2000). jermenski zaključek s tonovcovega gradu je datiran na konec 8. stoletja (Ciglenečki, 2001), zaključek iz siparja pa v 9. stoletje (ujčić, 2000). Majhni jermenski zaključki z gumbom v obliki popka ali cveta kažejo na zahodni izvor. pogosto so okrašeni v t. i. anglo-karolinškem živalskem slogu oz. inzularnem slogu, ki združuje prvine umetnosti z otoka z drugimi geometričnimi motivi in živalmi iz germanskega okolja (t. i. germanski živalski slog). okrašeni bronasti predmeti so razširjeni v srednji, zahodni in severni evropi, na jugu vse do italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Moravske na vzhodu (Werner, 1961, sl. 4, t. 1; 2; giesler, 1974, 524–526, 537–539, abb. 2; 3; kleemann, 1992, 138–140, abb. 3; Wamers, 1994, 31–37, abb. 21). Med bližnjimi najdišči izstopa bogata pasna garnitura iz Mogorjela pri Čapljini ob reki neretvi, ki jo sestavljata pasna spona z okovom in pasni jeziček, okrašena z živalsko ornamentiko inzularnega sloga (Milošević, 2000). dvodelni pasni jeziček je na enem delu okrašen z zelo shematičnim živalskim motivom dveh prepletajočih se živali. Zaključek je ščitaste oblike s stiliziranim popkom na vrhu. način izdelave in okras kažeta značilnosti zlatarske dejavnosti druge polovice 8. stoletja na prostoru severno od alp (Werner, 1961, 238–240). Bronasti jermenski zaključki z gumbom so lahko tudi neokrašeni (giesler, 1974, abb. 2; 3: 21, 22, 26, 29, 34, 35; petrinec, 2000; petrinec, 2000a; simoni, 2000). na slovenskih najdiščih so take zaključke našli v gojačah, na sv. lambertu pri pristavi nad stično in v reki savinji pri Celju. Bronast jermenski jeziček s sv. lamberta pri pristavi nad stično se zaključuje z gumbom na enem koncu in s tremi železnimi zakovicami za pritrditev na jermen na drugem (sl. 2: 2). jeziček iz savinje ima stanjšan zgornji rob; na njem sta nesimetrično razporejeni luknjici za zakovici. na drugem delu se zaključuje z gumbom v obliki cvetnega popka (sl. 2: 3). oba zaključka sta datirana v konec 8. stoletja (Bitenc, 2001; kniic, 2001). Bronast jermenski zaključek z masivnim gumbom polkrožnega preseka je bil najden v uničenem grobu 5 na ledini Boršt v gojačah. na jermen je bil pritrjen s tremi železnimi zakovicami (sl. 2: 4). Zaključek ima dobro primerjavo v bronastem zaključku z nemškega najdišča Worms (stein, 1967, 327, taf. 47: 8). v grobu 5 sta bili še ulita bronasta ostroga z železnim trnom (sl. 2: 15) in ulita bronasta pasna spona (sl. 2: 11). ostroga ima masivna prečno narebrena kraka, ki se zaključujeta z železnima zakovicama za pritrditev na jermen. Bronaste ostroge so razmeroma pogost pridatek v plemiških grobovih 8. stoletja na območju srednje evrope (stein, 1967, taf. 107; 108). kraki ostrog se zaključujejo z zankami ali s ploščico z zakovicami. nekatere bronaste ostroge ima- 448 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia Slika 1: Slovenska najdišča, na katerih so bili odkriti predmeti iz zgodnjekarolinškega obdobja. jo tako kot ostroga iz gojač prečno narebrena kraka, trn je bronast ali železen; železni trni so redko ohranjeni (stein, 1967, 26–30, 85–86, 238–239, 269–271, 278, 305, 365, taf. 16: 5; 29: 3, 4; 30: 5, 13; 43: 1; 65: 17, 18). prečno narebren je tudi obroč pasne spone iz groba 5 v gojačah; železen trn manjka. grobna celota je datirana v drugo polovico 8. stoletja (kniic, 2001a). v domnevnem grobu 6 z istega najdišča so našli še ploščato bronasto pasno spono v obliki črke d (sl. 2: 10). obroč je okrašen s prečnimi vrezi, železen trn prav tako manjka (kastelic, 1953, 93, sl. 4). Bronastim pasnim sponam tega tipa pripadata tudi ulita bronasta spona z narebrenim obročem v obliki črke d iz groba na gorenji savi v kranju (sl. 2: 12) in nesklenjena bronasta pasna spona s ptujskega gradu, najdena izven grobne celote, ki je na zgornji površini okrašena s plitvimi prečnimi vrezi (sl. 2: 13; korošec, 1999, 76–77, t. 46: 22). pasne spone z narebrenim obročem so poleg ostrog z narebrenimi kraki, narebrenimi objemkami za jermenje ostrog in jermenskih zaključkov z gumbom značilna oblika karolin- škega obdobja (giesler, 1974, 525–528, abb. 4: 2, 19, 22, 34). na Hrvaškem je bila bronasta polkrožna pasna spona z narebrenim lokom odkrita na najdišču koljane gornje pri vrliki v grobu 1 s konca 8. in z začetka 9. stoletja (petrinec, 2000b). Med predmeti s hrvaških najdišč iz karolinškega obdobja je bronasta narebrena pasna spona polkrožne oblike edinstvena (Milošević, 2000a, 118), medtem ko so na nemških najdiščih bronaste spone z narebrenim lokom pogostejše (stein, 1967, 32–37, 87, 238, 302, 326, 357, taf. 15: 12; 40: 16; 61: 10; 72: 12; giesler, 1974, 538–539, abb. 3: 34b). Horizontu anglo-karolinške živalske ornamentike lahko pripišemo tudi jermenska zaključka z gradišča pri dunaju in gradišča nad Bašljem. Bronast ulit jermenski zaključek v podobi stilizirane ptice z gradišča pri dunaju je bil na jermen pritrjen s tremi zakovicami (sl. 2: 5), bronast jermenski zaključek z rebri na zgornjem delu z gradišča nad Bašljem, pa ima na spodnji strani zanko za jermen (sl. 2: 6). podobna zaključka kot zaključek z gradišča pri dunaju sta bila kot del garniture za pripenjanje 449 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia ostroge najdena v grobu 326 na nemškem najdišču dunum. v grobu jezdeca so se skupaj z ostanki usnja ohranili pasna spona, par ostrog s sponama, objemkama in zaključkoma v podobi ptice (giesler, 1974, 521–523, 536, 541, abb. 1: 2a; 4: 2; taf. 36: 5). primerjavo jermenskemu zaključku z gradišča nad Bašljem predstavljajo par večjih bronasti zaključkek z madžarskega najdišča Zalavár (giesler, 1974, 540, abb. 1: 9a, 9b; 4: 9) in bronastem zaključku iz Biskupije – Crkvine pri kninu (petrinec, 2000c). tako primerka iz dunuma kot tisti z gradišča nad dunajem, gradišča nad Bašljem, iz Zagreba in iz Zalavárja pripadajo ožjim zaključkom, ki so bili pritrjeni na ozke jermene (giesler, 1974, 521, abb. 1: 2, 9; 2; taf. 36: 5). širši zaključki v podobi ptice so pogostejši. izkopani so bili predvsem na najdiščih z območja sedanje Hrvaške (giesler, 1974, abb. 2), kjer so najštevilnejši na grobišču Biskupija – Crkvina pri kninu (Milošević, 2000b; Milošević, 2000c; petrinec, 2000d; petrinec, 2000e), odkriti pa so bili tudi v grobu 52 na najdišču kašić pri Zadru – Maklinovo brdo (jurić, 2000), v grobu 161 na najdišču nin – Ždrijac (jurić, 2000a) in kot naključni najdbi v ninu (jakovac, 1999, t. 1: 2, 3; jurić, 2000b; jurić, 2000c). glede na ostale pridatke v grobovih in na lego v grobu, so bili zaključki pritrjeni na jermenje za pripenjanje ostroge. okras in način izdelave kažejo, da so bili predmeti iz zaprtih grobnih celot izdelani v isti delavnici (giesler, 1974, 523). garnituri ostrog pripadajo tudi objemke, ki so bile pritrjene na jermen, skoznje pa je bil vdet zaključek jermena ostroge. Bronasti trakasti objemki s konca 8. stoletja s sv. lambertu pri pristavi nad stično (sl. 2: 8) in s kapucinskega vrta v kopru (sl. 2: 9) imata razširjen in narebren zgornji del. primerjave zanju prav tako najdemo v grobovih jezdecev v dalmaciji in njenem zaledju (Milošević, 2000b; petrinec, 2000f) ter v nemčiji (stein, 1967, taf. 29: 8, 10; 34: 6, 8; 43: 4). Bronast jermenski zaključek trikotne oblike s tremi luknjicami za zakovice – ohranjena je ena – z ljubične nad Zbelovsko goro ima zgornji del razčlenjen s tremi širokimi rebri (sl. 2: 7). glede na primerjave z najdišč Biljane donje pri Zadru (grob 253; petrinec, 2000f) in iz groba 1 v Biskupiji – Crkvini pri kninu (Milošević, 2000b) je tudi ta zaključek del garniture za pripenjanje ostrog. Z ljubične nad Zbelovsko goro je tudi bronast zaključek z narebreno površino in zakovico na zgornjem delu iz časa okoli leta 800 (sl. 2: 14). podoben narebren bronast predmet z dvema zakovicama, vendar nekoliko večji, so našli na pasnem delu moškega skeleta v grobu 86 na ptujskem gradu; opredeljen je kot pasni okov (korošec, 1999, 17, 46, t. 9: 11). poleg oprave jezdeca so v grobovih ali kot naključne najdbe odkriti tudi deli orožja in opreme konja. Značilno orožje zgodnjekarolinškega obdobja so železne sulične osti, ki so se pojavile v 8. stoletju na alemansko-frankov-skem območju in se nato razširile v druge dele evrope (tomičić, 1968, 55; paulsen, 1969, 295; tomičić, 1984; pleterski, 1987, 246–248; Bavec, 1991; sekelj ivančan, 2004; sekelj ivančan, 2007). na slovenskih najdiščih so bile odkrite sulične osti s krilci ali brez na različnih lokacijah v reki ljubljanici, sulična ost brez krilc pa tudi v zakladni najdbi v sebenjah pri Zasipu. Zanimiva je koncentracija suličnih osti v strugi ljubljanice pri rakovi jelši (ob izlivu preprošice), kjer je bilo najdenih vsaj enajst primerkov, številne pa so odkrili tudi pri Zornici in dolenjih senožetih nad podpečjo (Bitenc, kniic, 1997a, 259, 262, t. 12:7; 16: 3; 18: 3; Bitenc, kniic, 2001; Bitenc, kniic, 2001a; gaspari, 2002, 261). skupaj je bilo v ljubljanici odkritih več kot 30 suličnih osti, ki so datirane v razmeroma kratek časovni okvir, in sicer v konec 8. stoletja in v prvo polovico 9. stoletja (Bitenc, kniic, 1997, 22; gaspari, 2002, 261). tatjana sekelj ivančan, ki je celovito obdelala zgodnjekarolinške sulične osti na območju Hrvaške, je v analizo vključila tudi najdbe iz slovenije ter Bosne in Hercegovine (sekelj ivančan, 2004; sekelj ivančan, 2007). avtorica domneva, da sulične osti z območij južno od meja frankovske države niso izdelki domačih delavnic ali mojstrov. glede na način izdelave in podobnost v detajlih posameznih primerkov, so jih verjetno izdelali v eni izmed porenskih delavnic (sekelj ivančan, 2004, 114, 116, 118–119). sulične osti, ki so jih našli v rekah, nekateri avtorji povezujejo z vojnimi pohodi Frankov, 450 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia Slika 2: Zgodnjekarolinške najdbe s slovenskih najdišč. 1 – Tonovcov grad pri Kobaridu, 2 – Sv. Lambert pri Pristavi nad Stično, 3 – Celje, Savinja, 4 – Gojače, Boršt, 5 – Gradišče pri Dunaju, 6 – Gradišče nad Bašljem, 7 – Ljubična nad Zbelovsko Goro, 8 – Sv. Lambert pri Pristavi nad Stično, 9 – Koper, Kapucinski vrt, 10, 11 – Gojače, Boršt, 12 – Kranj, Gorenja Sava, 13 – Ptujski grad, 14 – Ljubična nad Zbelovsko Goro, 15 – Gojače, Boršt, 16 – Gradišče nad Bašljem (1–8, 10–12, 14–16 risba: D. Kniic Lunder, 9 – Cunja, 1996, t. 2: 25, 13 – Korošec, 1999, t. 46: 22). M. = 1 : 1 (1–14), 1 : 2 (15, 16). 451 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia ki so prodirali po starih poteh in prometnicah ter se bojevali na prehodih preko rek (prim. sekelj ivančan, 2004, 116; sekelj ivančan, 2007, 422). drugi njihovo pojavljanje v reki razlagajo z obrednim metanjem predmetov v vodo, ritualom, ki se je po zatišju v času preseljevanja ljudstev ponovno uveljavil v karolinškem obdobju (pauli, 1987, 303–304). nekatere sulične osti pa lahko, kljub naključnemu odkritju v bližini rek in pomanjkljivim najdiščnim okoliščinam, povežemo z grobiščem, kot na primer sulični osti iz peskokopa ob dravi pri koprivnici, za kateri t. sekelj ivančan domneva, da ne gre za rečni najdbi, ampak najdbi iz groba uničenega grobišča, čemur v prid pričajo tudi v bližini odkriti ostanki človeških kosti in druge najdbe (sekelj ivančan, 2004, 119–122; sekelj ivančan, 2007, 425). Zgodnjekarolinški je tudi odlomek železnega stremena s široko ploščato zanko in s tordiranim vratom z gradišča nad Bašljem. kraka stremena in stopalni del niso ohranjeni (sl. 2: 16). stremena s tordiranim vratom so pogosta v plemiških grobovih iz 8. stoletja na območju nemčije in sosednjih dežel (stein, 1967, taf. 10: 11; 42: 5, 6, 8; 53: 5, 6; 58: 3, 4; 62: 1, 2; 64: 9, 10; 71: 6; seaby,Woodield, 1980, 91–92, Fig. 4: 1, 2). stremena so bila narejena z uvijanjem železne prečke, ki na vrhu prek tordiranega vratu prehaja v pravokotno zanko za jermen, s katerim je bilo streme pritrjeno na sedlo. stopalni del je raven ali izbočen, oblika stremena pa je trikotna ali ovalna. nekatera stremena so okrašena s tavširanim okrasom (stein, 1967, 85). na severnem delu nemčije so stremena večinoma grobni pridatek skupaj z meči tipa immenstedt, s suličnimi ostmi s krilci, s ščitnimi grbami in z ostrogami. datirana so v čas med letoma 750 in 800 (stein, 1967, 85, 91–92, 110, abb. 15; taf. 116). Za razliko od severnega dela so na južnem delu nemčije stremena odkrita kot posamične najdbe ali v vodah, tako kot nekateri drugi predmeti, na primer meči tipa immenstedt, tipov B in H po petersenovi tipologiji ter tipa Mannheim (stein, 1967, 85, taf. 116). najboljša primerjava za odlomek stremena z gradišča nad Bašljem je trikotno streme iz reke isen, levega pritoka reke inn (stein, 1967, 232, taf. 10: 11). Slika 3: Srebrni denier, odkrit na Kapucinskem vrtu v Kopru. Foto: M. Sakara Sučević. novci iz zgodnjekarolinškega obdobja so na slovenskem ozemlju redkost. do zdaj je bil odkrit le novec karolinškega vladarja, in sicer srebrni denier karla velikega iz zgodnjega obdobja (781–800), skovan v eni izmed štirih kovnic v italiji, v Mediolanu (sl. 3; kos, 2000, 115). odkrit je bil v prostoru 30 na kapucinskem vrtu v kopru (Cunja, 1996, 70–71). redkost karolinških novcev ne preseneča, saj je denarni obtok po intenzivnem obdobju v rimskem času v zgodnjem srednjem veku močno upadel (kos, 1986, 231–232). novec karla velikega v kopru je odraz obdobja, ko je bilo to območje administrativno vključeno v Furlansko marko (kos, 2000, 115). najbližja primerjava koprskemu novcu je srebrni novec karla velikega iz iste kovnice, ki je bil najden na Brijonih (ujčić, 2000a). najdbe iz zgodnjekarolinškega obdobja so bile na slovenskih najdiščih naključno odkrite na višinskih naselbinah, v reki in kot del zakladne najdbe, redkeje v grobovih. primerjave na grobiščih s sosednjih območij kažejo, da gre za dele vojaške oprave in konjske opreme, ki so jih pokojnikom pogosto prilagali v grobove. na slovenskem ozemlju odkriti zgodnjekarolinški predmeti pričajo o nemirnem obdobju in stikih med različnimi ljudstvi. verjetneje kot v trgovinski izmenjavi so bili ti predmeti pridobljeni kot vojni plen. taka interpretacija se zdi verjetnejša zaradi dejstva, da so bili najdeni le posamezni predmeti in ne cele garniture, očitna pa je tudi odsotnost grobov, ki bi vsebovali značilne zgodnjekarolinške elemente. predmete karolinškega kot tudi avarskega izvora pogosto odkrivamo na višinskih naselbinah, ki so bile intenzivno poseljene v 5. in 6. stoletju, v zgodnjem srednjem veku pa sledovi kažejo le 452 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia na občasno ali kratkotrajno poselitev v ruševinah starejše naselbine, kamor so se v nemirnih obdobjih zatekle vojaške posadke. njihov obstoj lahko povežemo s prodorom Frankov na ta prostor ob koncu 8. stoletja, z večletnimi spopadi frankovske vojske z avarsko in z vzpostavitvijo nove politične oblasti na tem prostoru (tomičić, 2000, 153–154; kniic, 2007, 321). 5. katalog 1. Bronast pozlačen jermenski zaključek, okrašen s stiliziranim živalskim okrasom. pravokotno oblikovan zaključek se na spodnjem delu zaključuje z živalsko glavico, na zgornjem sta zakovici za pritrditev na jermen. dol. 2,5 cm, šir. 1,6 cm. najdišče: tonovcov grad pri kobaridu. Hrani kobariški muzej v kobaridu; inv. št. 22492. objave: Ciglenečki, 1994, 6, t. 1: 26; Ciglenečki, 1994a, 204, tav. 1: 14; Ciglenečki, 2001; kniic, 2007. 2. Bronast jermenski zaključek peterokotne oblike. na spodnjem delu se zaključuje z gumbom, na zgornjem so tri železne zakovice za pritrditev na jermen. dol. 2,5 cm, šir. 1,4 cm. najdišče: sv. lambert pri pristavi nad stično. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani; inv. št. s 2647. objava: Bitenc, 2001. 3. Bronast jermenski zaključek peterokotne oblike. na spodnjem delu se zaključuje z gumbom v obliki cvetnega popka, na zgornjem sta na stanjšanem robu nesimetrično razporejeni luknjici za zakovici, ki nista ohranjeni. dol. 2,8 cm, šir. 1,2 cm. najdišče: Celje, savinja. Hrani pokrajinski muzej Celje; inv. št. r 14555. objava: kniic, 2001. 4. Bronast jermenski zaključek. na spodnjem delu se zaključuje z masivnim gumbom polkrožnega preseka, na zgornjem je proiliran rob s tremi železnimi zakovicami za pritrditev na jermen. dol. 3,8 cm, šir. 1,5 cm. najdišče: gojače, Boršt; verjetno grob št. 5. 6. 7. 8. 9. 453 Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani; inv. št. s 420b. objave: kastelic, 1953, 92–93, 106, sl. 3; svoljšak, kniic, 1976, 13, t. 2: 2; 53: 3; kniic, 2001a. Bronast jermenski zaključek v podobi stilizirane ptice. na zgornjem delu so tri zakovice za pritrditev na jermen. dol. 2,6 cm, šir. 0,9 cm. najdišče: gradišče pri dunaju. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani; inv. št. s 2643. objavi: kniic, 2001b; kniic, 2009, 77, sl. 2: 2. Bronast jermenski zaključek trikotne oblike. na zgornji strani zaključka potekajo podolžna vzporedna rebra, na spodnji strani je na delu, kjer je zaključek najširši, zanka za jermen. dol. 3,9 cm, največja šir. 2,0 cm, viš. zanke 0,9 cm. najdišče: gradišče nad Bašljem. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani; inv. št. s 2624. neobjavljen. Bronast jermenski zaključek trikotne oblike. Zgornji del zaključka je rebrasto razčlenjen, na spodnjem delu so tri luknjice za zakovice; ohranjena je ena zakovica za pritrditev na jermen. dol. 2,2 cm, šir. 1,4 cm. najdišče: ljubična nad Zbelovsko goro. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani; inv. št. s 2540. objava: karo, 2007, 79, 152, sl. 95: 6. Bronasta objemka pravokotne oblike. Zgornji del je razširjen in rebrasto razčlenjen. viš. 1,5 cm, šir. 1,7 cm. najdišče: sv. lambert pri pristavi nad stično. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani; inv. št. s 2531. objava: Bitenc, 2001. Bronasta objemka pravokotne oblike. Zgornji del je razširjen in oblikovan v polkroglasti odebelitvi, omejeni s prečnimi rebri. viš. 1,8 cm, šir. 1,8 cm. najdišče: koper, kapucinski vrt; prostor 6. Hrani pokrajinski muzej koper. objavi: Cunja, 1996, 65–66, 144, t. 2: 25; Cunja, 2001. eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia 10. Bronasta pasna spona v obliki črke d. obroč je gladek na spodnji strani, na zgornji pa okrašen s prečnimi vrezi. Železen trn ni ohranjen. vel. 3,3 × 2,3 cm. najdišče: gojače, Boršt; verjetno grob št. 6. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani, inv. št. s 421. objavi: kastelic, 1953, 93, sl. 4; svoljšak, kniic, 1976, 13, t. 1: 3; 52: 1. 11. Bronasta pasna spona v obliki črke d. obroč je gladek na spodnji strani, na zgornji pa okrašen s prečnimi vrezi. sredina ravnega dela obroča je stanjšana; na tem delu je bil pritrjen železen trn, ki ni ohranjen. vel. 2,3 × 2,1 cm. najdišče: gojače, Boršt; verjetno grob št. 5. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani, inv. št. s 420a. objave: kastelic, 1953, 92–93, 106, sl. 3; svoljšak, kniic, 1976, 13–14, t. 2: 3; 53: 2; kniic, 2001a. 12. Bronasta pasna spona v obliki črke d. obroč je gladek na spodnji strani, na zgornji pa narebren. ohranjen je tudi presegajoč bronast trn. vel. 2,9 × 2,8 cm. najdišče: kranj, gorenja sava; grob št. 1. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani, inv. št. s 2271. objave: ložar, 1930, 34–35, sl. 21b; kniic, 1975, 11, t. 1: 2; kniic, 2001c; kniic, 2002, 120, sl. 11. 13. Bronasta pasna spona v obliki črke d. obroč je gladek na spodnji strani, na zgornji je okrašen s plitvim narebrenim okrasom, izpeljanim s simetrično razporejenimi prečnimi vrezi. trn ni ohranjen. vel. 3,2 × 2,1 cm. najdišče: ptujski grad; brez grobne celote. Hrani pokrajinski muzej ptuj – ormož, inv. št. 576. objava: korošec, 1999, 29, 76–77, t. 46: 22. 14. Bronast zaključek. površina je narebrena. na zgornjem delu je ohranjena zakovica. vel. 1,05 × 1,7 cm. najdišče: ljubična nad Zbelovsko goro. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani, inv. št. s 3271. neobjavljen. 15. Bronasta ulita ostroga z masivnim železnim trnom piramidalne oblike. kraka ostroge sta na notranji strani gladka, na zunanji pa prečno narebrena. površina ob trnu je drobno narezana. Zaključujeta se s pravokotnima zaključkoma z železnima zakovicama za pritrditev na jermen. dol. 10,2 cm, šir. 9,0 cm, dol. trna 2,5 cm. najdišče: gojače, Boršt; verjetno grob št. 5. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani, inv. št. s 419. objave: kastelic, 1953, 91–92, 103–104, sl. 2; svoljšak, kniic, 1976, 13, t. 2: 1, 53: 1; kniic, 2001a. 16. odlomek železnega stremena. tordiran vrat se zaključuje v široko ploščato zanko; kraka stremena in stopalni del niso ohranjeni. ohranjena viš. stremena 6,5 cm, šir. zanke 6,7 cm, pr. vratu 1,9 cm. najdišče: gradišče nad Bašljem. Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani, inv. št. s 6701. neobjavljen. 17. srebrni novec, denier, skovan v Milanu, zgodnje obdobje vladarja karla velikega (781–800). pr. 1,9 cm, teža 0,63 g. najdišče: koper, kapucinski vrt; prostor 30. Hrani pokrajinski muzej koper. objavi: Cunja, 1996, 70–71; šemrov, 2004, 22–3. Zahvala Za pomoč pri pripravi članka, dovoljenju za objavo risb in predmetov, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, se najlepše zahvaljujem dr. Timoteju Kniicu, za dovoljenje za objavo najdbe iz reke Savinje Darji Pirkmajer iz Pokrajinskega muzeja Celje, Mojci Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj–Ormož za prijeten pogovor ob ogledu najdb s Ptujskega gradu, mag. Maši Sakara Sučević in mag. Radovanu Cunji iz Pokrajinskega muzeja Koper za fotograije novca s Kapucinskega vrta v Kopru in dovoljenje za objavo. Dragici Kniic Lunder se zahvaljujem za izris predmetov in Bojanu za graično pripravo slik. 454 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia SUMMARY Objects from the early Carolingian period, i.e. from the second half of the 8th century and the beginning of the 9th century, are rarely found at Slovenian sites. As individual inds they were discovered at sites Tonovcov grad above Kobarid, Sv. Lambert near Pristava nad Stično, Gradišče near Dunaj, Ljubična above Zbelovska Gora, Gradišče above Bašelj, and within a settlement, at the site Kapucinski vrt in Koper. Some artifacts were also found in burial contexts, as a part of grave inventory; for example, the objects from the contexts of the sites Gojače – Boršt, Gorenja Sava in Kranj and at the castle in Ptuj. Several inds originate from sites that are located at the riverbed of Savinja in the area of Celje, as well as from various locations within the borders of the river Ljubljanica. An exception regarding the context is a discovery of the hoard ind in Sebenje. Small inds from the early Carolingian period are most often made of bronze; their surface can be gilded, decorated with ribs, incisions or relief motifs. Most frequently they represent a part of a belt or a spur assemblage. One of the representative parts of a belt assemblage was found at Tonovcov grad. The surface of the gilded bronze strap end was decorated with stylized animal ornaments and an animal head shaped terminal. The decoration that was carried out in the so-called Anglo-Carolingian animal style or insular style, indicates a western origin. Other bronze strap ends with a boss found in Slovenia that belong to the same cultural circle, but are not decorated, were discovered at the site Sv. Lambert near Pristava nad Stično, in the riverbed of Savinja, and in the damaged grave 5 in Gojače. They were attached to the leather parts of belts or spurs. The same mode of use has been offered by interpretations of the strap ends from Gradišče near Dunaj and Gradišče above Bašelj that were made in a shape of a stylized bird, as well as the triangular end from Ljubična above Zbelovska Gora. Bronze D-shaped belt buckles with transverse incisions or a ribbed upper surface decoration discovered in graves at Gojače, Gorenja Sava, and the castle in Ptuj also belonged to belt assemblages. The smaller ones were probably used for buckling spur belts. The strap for fastening a spur to the riders’ shoes was fastened to the ends of the spur with rivets (Gojače – Boršt, grave 5) and lead through a buckle into a rectangular metal noose, as the examples that were found at Sv. Lambert near Pristava nad Stično and Kapucinski vrt in Koper. Riders in the early medieval period guided their horses with spurs and snafle with a metal bridle, while holding their balance with the help of stirrups. A fragment of an iron stirrup with a wound neck from the early Carolingian period was preserved at Gradišče above Bašelj. However, weaponry is rarely represented in the contexts with the early Carolingian inds from Slovene sites. The only characteristic pieces of armour found are iron spearheads, with or without wings, discovered in the river Ljubljanica and in the hoard ind from Sebenje near Zasip. A rarity is also a silver coin from the early reign of Charlemagne, coined in Mediolanum. Analogies for the early Carolingian inds from Slovenian sites can be found in Central, Western and Northern Europe, in the south as far as Italy, Croatia, Bosnia and Herzegovina, and Moravia in the east, i.e. the area of the Frankish kingdom and the neighbouring lands under their political and cultural inluence. 455 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia LITERATURA bavec, U. (1991): sulice s krilci – znak frankovske prisotnosti v srednjem in severnem podonavju. diplomska naloga. Filozofska fakulteta, univerza v ljubljani, ljubljana. bitenc, P. (2001): objemka in jermenski zaključek, kat. št. 307. v: Bitenc, p. kniic, t. (ur.): od rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 94. bitenc, P., kniic, T. (1997): arheološko najdišče ljubljanica. argo 40/2, 19–32. bitenc, P., kniic, T. (1997a): ljubljanica. v: svoljšak, d. et al. (ur.): novo gradivo v arheološkem oddelku narodnega muzeja v ljubljani (pridobljeno v letih od 1987 do 1993). varstvo spomenikov, 36 (1994–1995), 257–262. bitenc, P., kniic, T. (2001): sulične osti, kat. št. 332. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov do slovanov. predmeti, ljubljana, narodni muzej slovenije, 101–102. bitenc, P., kniic, T. (2001a): sulična ost, kat. št. 333. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 102. Ciglenečki, s. (1994): poznoantična naselbina tonovcov grad pri kobaridu. kronika, 42, 1–14. Ciglenečki, s. (1994a): scavi nell’abitato tardo-antico di tonovcov grad presso Caporetto (kobarid) slovenia. rapporto preliminare. aquileia nostra, 65, 186–207. Ciglenečki, s. (2001): jermenski zaključek, kat. št. 305. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 94. Cunja, r. (1996): poznorimski in zgodnjesrednjeveški koper (arheološka izkopavanja na bivšem kapucinskem vrtu v letih 1986–1987 v luči drobnih najdb 5. do 9. stoletja). koper, Založba annales. Cunja, r. (2001): objemka, kat. št. 306. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 94. gaspari, A. (2002): latenske in zgodnjerimske najdbe iz ljubljanice. doktorsko delo. ljubljana, tipkopis, Filozofska fakulteta. giesler, U. (1974): datierung und Herleitung der vogelförmigen riemenzungen. studien zur vor- und frühgeschichtlichen archäologie, Festschrift für joachim Werner zum 65. geburtstag, Münchner Beiträge zur vor- und Frühgeschichte. ergänzungsband, 1–2, 521–543. Jakovac, s. (1999): osvrt na nalaze karolinške provenijencije u ninu povodom novog nalaza karolinškog jezičca. radovi Filozofskog fakulteta u Zadru, razdio povijesnih znanosti, 24/37 (1998), 89–104. Jurić, r. (2000): kašić kraj Zadra, Maklinovo brdo, grob 52 (kat. br. iv. 143). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 264–265. Jurić, r. (2000a): nin, Ždrijac, grob 161 (kat. br. iv. 189). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 297–299. Jurić, r. (2000b): nin, Ždrijac, nepoznato nalazište (kat. br. iv. 198). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog, split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 309. Jurić, r. (2000c): nin, Ždrijac, nepoznato nalazište (kat. br. iv. 199). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog, split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 309. karo, Š. (2007): ozemlje današnje slovenije med avarskimi vojnami in madžarskimi vpadi v luči arheoloških najdb. doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, univerza v ljubljani, ljubljana. kastelic, J. (1953): najdbe zgodnjega srednjega veka v gojačah pri gorici. Zgodovinski časopis, 6–7 (1952–1953), 89–109. kleemann, J. (1992): ein Beschlag mit anglo-karolingischer tierstil-verzierung aus jülichBourheim (kr. düren). kölner jahrbuch für vor- und Frühgeschichte, 25, 137–141. kniic, T. (1975): dve staroslovanski grobišči z ozemlja loškega gospostva. loški razgledi, 22, 11–23. kniic, T. (2001): jermenski zaključek, kat. št. 308. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 94. 456 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia kniic, T. (2001a): ostroga, pasna spona in jermenski zaključek, kat. št. 304. v: Bitenc, p. kniic. t. (ur.): od rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 93. kniic, T. (2001b): jermenski zaključek, kat. št. 309. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 94. kniic, T. (2001c): lonček, prstan in pasna spona, kat. št. 287. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 89–90. kniic, T. (2002): lončenina v zgodnjesrednjeveških grobovih na slovenskem. v: guštin, M. (ur.): Zgodnji slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih alp. ljubljana, narodni muzej slovenije, 115–128. kniic, T. (2007): Zgodnjesrednjeveški pozlačeni predmeti z gradišča nad Bašljem (slovenija). prilozi instituta za arheologiju u Zagrebu, 24, 317–326. kniic, T. (2009): naselitev slovanov v posavju. v: peternel, j. (ur.): ukročena lepotica. sava in njene zgodbe. sevnica, javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, 77– 84. korošec, P. (1999): nekropola na ptujskem gradu, turnirski prostor. ptuj, pokrajinski muzej. kos, P. (1986): the Monetary Circulation in the southeastern alpine region (ca. 300 BC – ad 1000). situla, 24 (1984–1985). ljubljana, narodni muzej slovenije. kos, P. (2000): the numismatic evidence for the period from the 5th to the 10th Centuries in the area of Modern slovenia. v: Bratož, r. (ur.): slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo, Začetki slovenske etnogeneze. situla 39 in razprave 1. razreda saZu, 18. ljubljana, narodni muzej slovenije, 107–118. ložar, r. (1930): poročilo o arheološkem delu narodnega muzeja v ljubljani v letih 1928–1930. glasnik Muzejskega društva za slovenijo, 11, 13–35. Milošević, A. (2000): Mogorjelo kraj Čapljine, okovi pojasa (kat. br. iv. 170). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 281. Milošević, A. (2000a): karolinški utjecaji u Hrvatskoj kneževini u svjetlu arheoloških nalaza. v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi, rasprave i vrela. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 106–139. Milošević, A. (2000b): Biskupija kraj knina, Crkvina, grob 1 (kat. br. iv. 39). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 209–211. Milošević, A. (2000c): Biskupija kraj knina, Crkvina, grob u zidanoj predvođenoj grobnici ispod južnog pregradnog zida mauzoleja (kat. br. iv. 51). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 221–224. Pauli, l. (1987): gewässerfunde aus nersingen und Burlaingen. v: Mackensen, M. (ur.): Frühkaiserzeitliche kleinkastelle bei nersingen und Burlaingen an der oberen donau. München, C. H. Beck, 281–312. Paulsen, P. (1969): Flügellanzen. Zum archäologischen Horizont der Wiener »sancta lancea«. Frühmittelalterliche studien, jahrbuch des instituts für Frühmittelalterforschung der universität Münster, 3, 289–312. Petrinec, M. (2000): Biskupija kraj knina, Crkvina, jezičac (kat. br. iv. 68). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 231. Petrinec, M. (2000a): Biskupija kraj knina, Crkvina, jezičac (kat. br. iv. 69). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 231. Petrinec, M. (2000b): koljane gornje, vukovića most, grob 1 (kat. br. iv. 159). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 274–275. Petrinec, M. (2000c): Biskupija kraj knina, Crkvina, grobna cjelina (kat. br. iv. 48). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 219. Petrinec, M. (2000d): Biskupija kraj knina, Crkvina, jezičac (kat. br. iv. 66). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog, split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 231. 457 eMona – med akvilejo in panonijo EMONA – between Aquileia and Pannonia Petrinec, M. (2000e): Biskupija kraj knina, Crkvina, grobna cjelina (kat. br. iv. 67). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, 231. Petrinec, M. (2000f): Biljane donje kraj Zadra, grob 253 (kat. br. iv. 17). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 192. Pleterski, A. (1987): sebenjski zaklad. arheološki vestnik, 38, 237–330. seaby, W. A., Woodield, P. (1980): viking stirrups from england and their Background. Medieval archaeology, 24, 87–122. sekelj Ivančan, T. (2004): ranokarolinško koplje s krilcima iz šljunčare jegeniš kod koprivnice. Frühkaroilingische Flügellanze aus der kiesgrube jegeniš bei koprivnica. prilozi instituta za arheologiju u Zagrebu, 21, 109–128. sekelj Ivančan, T. (2007): još jedan nalaz ranokarolinškog koplja iz šljunčare jegeniš kraj koprivnice. another Find from an early Carolingian Winged spearhead from the gravel extraction plant of jegeniš near koprivnica. prilozi instituta za arheologiju u Zagrebu, 24, 419–427. simoni, k. (2000): podsused kraj Zagreba, grobni nalaz (kat. br. ii. 25). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 97–98. stein, F. (1967): adelsgräber des achten jahrhunderts in deutschland. germanische denkmäler der völkerwanderungszeit a9. Berlin, W. de gruyter & Co. svoljšak, D., kniic, T. (1976): vipavska dolina. Zgodnjesrednjeveška najdišča. situla 17. ljubljana – nova gorica, narodni muzej slovenije. Šemrov, A. (2004): die Fundmünzen der römischen Zeit in slowenien 5 (FMrsl). Mainz am rhein, p. von Zabern. Tomičić, Ž. (1968): važnost nalaza ranosrednjovjekovnog koplja u varaždinu. starohrvatska prosvjeta, 3/10, 53–61. Tomičić, Ž. (1984): prilog istraživanju karolinškog oružja u Međimurju i varaždinskoj regiji. starohrvatska prosvjeta, 3/14, 209–230. Tomičić, Ž. (2000): arheološka slika ranoga srednjeg vijeka na prostoru međurječja drave, dunava i save. v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi, rasprave i vrela. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 142–161. Ujčić, Ž. (2000): sipar kraj umaga, okov (kat. br. i. 61). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 71. Ujčić, Ž. (2000a): Brijuni, kastrum, denar karla velikega (kat. br. i. 17). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 28–29. Wamers, E. (1994): die frühmittelalterlichen lesefunde aus der löhrstrasse (Baustelle Hilton ii) in Mainz. Mainezer archäologische schriften 1. Mainz, archäologische denkmalplege. Werner, J. (1961): ranokarolinška pojasna garnitura iz Mogorjela kod Čapljine (Hercegovina). glasnik Zemaljskog muzeja, 15–16, 235–247. 458